Ribiška družina Sotla

Reka Bistrica - pravljica se začenja takole...

Predstavljajte si nekaj kilometrov dolgo sotesko v katero lahko dostopate le v ribiških škornjih, saj drugačen dostop ni možen. Reka, ki je izklesala v kamnu to sotesko je kristalno čista, s smaragdno-modrimi barvnimi odtenki v pravljičnih tolmunih. Recimo, da je narava v okolici nedotaknjena, ker se soteska nahaja v parku narave. Zamislite si, da nadaljujete pot po izhodu iz soteske po dolini, kjer so majhna mesteca z mlini, ki trmasto kljubujejo času. Kmalu opazite, da gre za zelo stara mesta, kjer je vse še vedno obdržalo prvotno skladnost in lepoto. Opažate, da verjetno gre za mesteca zgrajena brez naglice pod rokami resničnih mojstrov, ki so čutili zadovoljstvo pri oblikovanju slehernega kamna ali kosa lesa. Pogled v hribe vam odkrije mogočen grad, v katerem se organizirajo razstave in elitni koncerti klasične glasbe. Kot da to vse ni dovolj, nahajate se v znamenitem vinorodnem kraju in ste oddaljeni 10 min. vožnje od term, ki se nahajajo v turističnem kraju, ki nudi….dovolj?

Spoštovani bralci, verjetno se sprašujete ali kje obstaja takšen kraj…In konec koncev, kje so ribe v tej zgodbi? Mogoče se tudi sprašujete kako to, da jaz pišem takšen članek.

Odgovor leži v tem, da sem letos postal član RD Sotla. Kot ribogojec sem se (iz obupa) zelo hitro naučil izogibat vsem dodatnim obveznostim, vendar so bili člani RD Sotla zelo prepričljivi. Pri njih sem začutil željo po boljšem gospodarjenju, jasno usmerjenost k razvoju in veliko veselja do rib in voda. Menijo, da lahko skupaj naredimo ogromno. Prvo sem se seznanil s kakšnimi ribolovnimi revirji razpolaga RD Sotla. Potenciali so neverjetni. Zraven 8 manjših zemeljskih ribnikov razpršenih po Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Vonarju, Podčetrtku in v Trebčah, RD Sotla gospodari z nekaj deset km dolgem odseku reke Sotle, ki je izredno bogata z belo ribo (podust, platnica, ploščič), ščukami, krapi, somi…. Tu je tudi krasen ribiški dom, ki stoji ob velikem Vonarskem jezeru, ki čaka na ponovno oživitev. Lahko bi še našteval manjše pritoke reke Sotle, vendar bom smuknil na reko Bistrico ob kateri vedno obnemim. Igor Horvat je edini muhar v RD Sotla in živi v bližini Bistrice. Že leta je očaran z lepoto Bistrice in mi je ob prvi priložnosti z velikim zadovoljstvom razkazal Bistrico in okolico.

Reka Bistrica je pravljičen salmonidni revir, ki se združuje z reko Sotlo v mestu Bistrica ob Sotli. Vse, kar sem napisal v pravljičnem uvodu je resničnost in se nanaša na reko Bistrico, ki je pravi biser Kozjanskega. Mlini na Bistrici v Lesičnem in Podsredi, grad Podsreda, stare hiške ter čudovita pokrajina tvorijo neverjetno harmonijo. Čeprav sem laik na področju ribiškega turizma, sem po prvem ogledu reke Bistrice začutil potencial, ki ga nudi. Takoj sem kontaktiral Staneta Omerzu in ga prosil za ogled in strokovno mnenje. Kljub slabemu vremenu je Stane zelo kmalu pregledal celo sotesko reke Bistrice in velik del vodotoka v smeri mesta Kozje. Naša nestrpnost v pričakovanju Stanetovega komentarja je trajala zelo kratko. Hitro je potrdil, da gre za potencialni elitni muharski revir. Cilj so nam vrhunski muharji in masovnost nas ne zanima. Pogoji so idealni, vendar moramo projektu pristopiti maksimalno predano. Potrebno je vložiti brezhibno potočno postrv in lipana ter izuriti skupino članov RD Sotla na področju muharjenja. Ta skupina mora prevzeti čuvajsko službo in vodenje turistov. Bližina dveh turističnih mest kot je Podčetrtek (Terme Olimje, Čokoladnica, Jelenov greben, Golf igrišče Amon, Termalni park Aqualuna…) in Rogaška Slatina (naštevanje turistične ponudbe bi bilo predolgo) lahko bistveno olajša uveljavljanje Bistrice pri muharjih iz Slovenije in tujine, vendar bo največ odvisno od članov samih. Stane bo skrbno pripravil načrt razvoja Bistrice kot muharskega revirja, za katerega upam, da ga bomo zmožni realizirati, saj je Stane znan po tem, da ima zelo visoke kriterije.

img 4

Najraje bi v svoji obsedenosti pisal in pisal o Bistrici, vendar moram pustiti prostor za fotografije. Kmalu se vidimo na Bistrici!

Prispevek: Danijel Gospić