Ribiška družina Sotla

Gospodarski ribolov po 2.svetovni vojni

V povojnih letih sta se uveljavila dva načina ribolova: športni in gospodarski. Gospodarski ribolov so izvajale ribiške organizacije z mrežami in posamezniki, ki so lovili na športni način. Ujete ribe so bile namenjene široki potrošnji, za tako imenovano ljudsko pregrano. Za take namene so lovili izključno po tedanjem pojmovanju manjvredne bele ribe. Ribiške organizacije so jih oddajale bolnišnicam, obratom družbene prehrane, nekaj pa prodale na tržnicah.

Po 2.svetovni vojni je bilo še dovoljeno loviti z mrežami in križaki. Lov s križaki je bil običajen način ribolova na večjih slovenskih rekah: Dravi, Muri, Krki in Savi.Prevladalo je stališče, da se tradicionalni lov s križakom lahko izvaja na športni način, če je imela mreža na križaku predpisano velikost okenc ter da so ujete ribe ribiču služile za domačo porabo.

Po 50.letu prejšnjega stoletja so se začele ustanavljati ribiške družine, ki so nadomeščale ribiške ribarske zadruge. Ribarske zadruge so se ukinile leta 1954.

Leta 1952 so posamezniki v Podčetrtku ustanovili našo ribiško družino z imenom Ribiška družina SOTLA-PODČETRTEK.

Zakaj ribiška družina in ne društvo? Zrasla je iz zadružništva in je posebne vrste društvo, ki ima več funkcij kot druga društva. Članstva ne združujejo le določene ideje in njim ustrezajoče aktivnosti, s katerimi se izkazujejo v javnosti, temveč družina organizira različne interesne dejavnosti, brez katerih ne bi mogli uresničevati glavnega cilja - špotrnega ribolova. Ti cilji in naloge so: zaščita narave, sodelovanje pri skupnem gospodarjenju (izdelava srednjeročnih in letnih načtrov, spremljanje pojavov na vodah in izlova rib, načrti vlaganja, čuvajska služba), usposabljanje članov za strokovne naloge in zakonit ribolov, skrb za kakovost ribolovnih revirjev (sodelovanje pri akcijah zaščite narave, poribljavanje, analiza pojavov na vodah), ribigojstvo, razvoj športega ribolova in ribolovni turizem, organiziranje ribiškega družabnega življenja, prirejanje tekmovanj.